O NAS
ZB za vrednote NOB Semič
Vrednote neguje s pestrim in vsestranskim delovanjem.
- ORGANIZACIJA SLOVESNOSTI: ob dnevu upora proti okupatorju in ob različnih pomembnih obletnicah: Partizanskega pevskega zbora na Planini, partizanske bolnišnice Topolovec na Črešnjevcu itd. SOORGANIZATORJI prireditev z Občino: Gornje Laze…
- UDELEŽEVANJE spominskih slovesnosti drugih ZB za vrednote NOB in sorodnih združenj.
- SKRB ZA SPOMINSKA OBELEŽJA in SPOMENIKOV – 63 jih je na njenem območju. Zadnja leta so vsa celovito obnovljena in vso leto vzdrževana. Večino le – njih so obnovili sami člani.
ZB za vrednote NOB Semič šteje 150 članov in članic.
- ORGANIZACIJA POHODOV po Krožni pešpoti po partizanskih bolnišnicah v občini Semič Kremen – začasna bolnišnica dr. Mihelčiča – Vinica – Lesen kamen – Zgornji Hrastnik – Komarna vas – Kremen. Izdali so tudi zloženko ob »otvoritvi« poti. Maja in oktobra meseca organizirajo vodena pohoda, ki sta dobro obiskana.
- ORGANIZACIJA STROKOVNIH EKSKURZIJ: Partizanska bolnišnica Franja, Miren – Doberdob_ Sredipolje, Rab….
- UREJANJE POHODNIH POTI OKOLI MIRNE GORE: Krožna pešpot po sledi gozdne železnice Črnomelj – Lesen kamen (ob tej poti leži tudi začasen grob komandanta Staneta), Pastirska pot, Gozdna učna pot Planina – Mirna gora – Planina, Krožna pešpot po partizanskih bolnišnicah. Ob teh poteh stojijo pomembni pomniki iz NOB. Poti opremljajo z markacijami, kažipoti, košnjo, skrbjo za vodne vire: studence in luže.
- Ves čas si prizadevajo za pomlajevanje članstva in za ostarele člane in članice.
informacije o DRUŠTVU
Vodstvo
Predsednik
Drago Mohar
Tajnik
Rosa Mohar
Blagajnik
Bojan Pavlin
Matična št.:
1182650000
Davčna št.:
79012795
dogodki 2024
80. obletnico ustanovitve Invalidskega pevskega zbora ali Pojoče čete, Partizanski pevski zbor.
26. april 2024 ob 18. uri, v KC Semič
Majski pohod - POLETJE V KOČEVSKEM ROGU
V soboto, 25. maja 2024, ob 9. uri zbor na Resi.
Ekskurzija Ognjenca – Kočevje – Kostel – Prelesje (Madronič)
V četrtek, 4. julija 2024
Pohod na Gornje Laze
31. oktober 2024
PRETEKLI dogodki 2023
80. obletnica začetka delovanja partizanskih delavnic
29. april 2023, ob 11. uri, v Črmošnjicah in Starih Žagah.
Pohod na Gornje Laze
31. oktober 2023
V petek in soboto, 8. in 9. septembra 2023.
Vsi dogodki v letu 2024
PROSLAVE, KOMEMORACIJE, IZLET IN POHODA
- 06. januarja prireditev na Suhorju ob 80. obletnici odhoda XIV divizije na Štajersko,
- 19. februarja proslava v Črnomlju ob obletnici ustanovitve SNOS-a,
- 16. marca spominska slovesnost na Javorovici v spomin na tragedijo Cankarjeve brigade,
- 06. julija partizanski miting na Bazi 20,
- konec septembra slovesnost Vranov let na Otoku,
- oktobra komemoracija na Cviblju v Žužemberk,
- četrtek, 31. oktobra pohod na Gornje Laze in komemoracija v spomin na padle
- partizane Belokranjskega odreda,
- konec oktobra komemoraciji na Gričku v Črnomlju in na Trgu herojev v Metliki,
- sobota, 7. novembra spominska slovesnost pri spomeniku komandanta Staneta na Lokvah.
ORGANIZACIJA PROSLAV IN POHODOV
- V počastitev državnega praznika dneva upora proti okupatorju bomo v petek, 26. aprila, ob 18. uri organizirali v sodelovanju s Partizanskim pevskim zborom,
- KC Semič in občino Semič prireditev v KC Semič, s katero bomo spomnili tudi 80 let ustanovitve Invalidskega pevskega zbora ali Pojoče čete, danes Partizanskega pevskega zbora na Planini pri Semiču,
- V soboto, 25. maja: Majski pohod po krožni pešpoti partizanskih bolnic v občini Semič. Le – ta je vključen tudi v projekt Poletje v Kočevskem rogu (več kot 20 dogodkov od aprila do avgusta), ki ga promovira občina Dolenjske Toplice..
- V četrtek, 4. julija 2024 ekskurzija Ognjenca – Kočevje – Kostel – Madronič,
- V soboto, 12. oktobra bomo organizirali v sklopu občinskega praznika pohod po Poti partizanskih bolnišnic v občini Semič.
DELOVNE AKCIJE
Tudi letos bomo članice in člani po pogodbi z Občino Semič skozi celotno leto urejali učne pešpoti v okolici Mirne gore in pešpoti do partizanskih bolnišnic v Kočevskem Rogu ter kosili in čistili grobišča Vinica, Leseni kamen in Komarna vas ter pot do začasnega groba komandanta F. R. Staneta, središče vasi na Planini, Ponikve itd.
Obnovili bomo spominske plošče na Bukovčevi hiši na Kolodvorski ulici v spomin na šolo SKOJ-a, na planinskem domu na Mirni gori v spomin delovanja Belokranjske čete in na Planini spomenik v spomin delovanja rekovalescentne slovenske centralne partizanske bolnice in ustanovitvi Invalidskega pevskega zbora.
-
Skrbeli bomo za vodne vire: Planinska luža, Sredgorska luža, Pogorelska luža in Vraničarjev studenec, luža in izvir Ciglanca, za jezerca v Ponikvah, studence itd.
Obnavljali bomo markacije pešpoti predvsem po Pešpoti partizanskih bolnišnic in Po sledi gozdne železnice Črnomelj – Lesen kamen.
Večkrat moramo urediti okolico obeležij NOB na področju naše občine.
RAZNO:
PROSIMO VAS ZA AKTIVNOST IN POMOČ PRI ORGANIZACIJI
DELAVNIH AKCIJ, PRIREDITEV IN POHODOV.
Sodelovali bomo z ostalimi ZB za vrednote NOB kot do sedaj.
Udeleženi bomo na sejah PS ZB za vrednote NOB za Dolenjsko in Belo krajino in na sejah GO ZZB za vrednote NOB Slovenije. .
Sodelovali bomo z Občino Semič in sosednjimi občinami, z ostalimi veteranskimi, domoljubnimi in sorodnimi organizacijami.
- primerno se bomo poslovili od članov na njihovi zadnji poti.
- ob koncu leta bomo obiskali in obdarili naše člane stare nad 80 let.
MAJSKI POHOD PO KROŽNI PEŠPOTI PARTIZANSKIH BOLNIŠNIC
V soboto, 25. maja 2024, ob 9. uri zbor na Resi: Majski pohod po krožni pešpoti partizanskih bolnic v občini Semič. Le – ta je vključen tudi v projekt Poletje v Kočevskem rogu (več kot 20 dogodkov od aprila do avgusta), ki ga promovira občina Dolenjske Toplice.
OBNOVA SPOMENIKOV
O
Z velikim ponosom vam predstavljamo obnovljeno ploščo na partizanskem spomeniku. Zahvaljujoč neumornemu delu Zveze borcev Semič in izjemni natančnosti Jožeta Ličena je spomenik spet vreden spomina, ki ga varuje.
PARTIZANSKE BOLNICE V OBČINI SEMIČ – PO POTI HUMANOSTI
Na območju občine Semič je med drugo svetovno vojno delovalo sedem partizanskih bolnic. Razen bolnice Topolovec je vsako sestavljalo več lesenih objektov oziroma barak. Okupatorjem ni uspelo odkriti nobene od njih. Danes sta ohranjeni bolnica Zgornji Hrastnik in Topolovec na Črešnjevcu. V bližini vseh so urejena grobišča s spomeniki.
»Petdeset krevljačev,
petdeset krevsačev,
petdeset šantavcev
in petdeset kruljavcev
je stopilo na pot
iz zasilne bolnice v dolino.«
(Dušan Mevlja: Bataljon ranjencev, Kočevski gozdovi, 1944)
ZAČASNA BOLNICA DR. MIHELČIČA (1942)
Oktobra 1942 so pod Suhim vrhom zgradili zasilne šotore iz lubja in vej, v katerih je do konca decembra v najhujših razmerah bivalo okoli 23 ranjencev z dr. Mihelčičem.
BOLNICA »VINICA« (1943–1945)
Dr. Mihelčič je že konec leta 1942 izbral prostor bliže vasem Štale in Ribnik. Zasilno taborišče iz smrekovih vej so v začetku leta 1943 nadgradili s prvo barako, v kateri je bilo 40 ležišč. Kasneje so postavili kuhinjo, barako za osebje, operacijsko barako in izolirnico za infekcijske bolezni. Bolnico so uporabljali tudi kot rehabilitacijsko postajo za invalide. Poskrbljeno je bilo za športne vaje in igre, za razvedrilo in kulturo.
Vodili so jo dr. Mihelčič, za njim dr. Miroslav Gerbec - Borut, ki mu je sledil dr. V. T. Leonov.
BOLNICA »LESEN KAMEN« (1943–1945)
V začetku poletja 1943 je kakih dvajset minut od vasi Resa začela delovati ena od največjih postojank. Imela je veliko barako za ranjence, dve manjši za osebje, kuhinjo s shrambo in bunker. Kasneje so uredili še oddelek za nalezljive bolezni.
V začetku jo je vodil dr. Franc Novak - Luka. V njej sta nekaj mesecev delovala dr. Andrej O. Župančič - Mike in dr. Božena Ravnikar - Nataša.
BOLNICA »ZGORNJI HRASTNIK« (1943–1945)
Februarja 1943 je začelo v zaselku Smrečnik delovati okrevališče, spomladi pa so pod vrhom Bukove gorice uredili bolnico Zgornji Hrastnik, ki jo je zasnoval dr. Janez Milčinski - Peter.
Dvema barakama za bolnike in osebje ter zasilni kuhinji so se v letu 1944 pridružile operacijska baraka, baraka za ranjence s prizidkom za septično operacijsko sobo, kuhinja, krušna peč in skladišče. Imela je laboratorij in napravo za suho sterilizacijo. V bližnji podzemni jami so uredili bunker.
Bolnica je bila namenjena težkim ranjencem.
Opravili so 60 operacij, od 400 ranjencev jih je preživelo 331.
Danes je bolnica spomenik državnega pomena.
BOLNICA IN PORODNIŠNICA »SPODNJI HRASTNIK« (1943–1945)
Avgusta 1943 so v gozdu med vasema Smrečnik in Ribnik postavili eno večjo in dve manjši baraki. Kasneje so zgradili še kuhinjo s shrambo, skladišče, dva podzemna bunkerja in barako za porodnišnico s porodno sobo, kopalnico in prostorom za matere in dojenčke. V drugi polovici leta 1944 so zgradili barako za vodstvo, septično porodno barako in novo barako za ranjence. Januarja 1945 so pridobili še novo kuhinjo.
V porodnišnici je bilo rojenih 45 otrok (umrli so trije). V roških bolnicah (SCVPB) je bilo v letih 1943–1945 rojenih 54 otrok (25 dečkov in 29 deklic).
Tako kot ranjence so tudi nosečnice in matere z otroki evakuirali v zavezniške bolnice v Južno Italijo.
Prva vodja porodnišnice je bila dr. Božena Grosman - Vida, nasledila jo je dr. Božena Sernec. Interni oddelek je najprej vodila dr. Cirila Maselj - Mica in nato dr. Drago Martelanc.
Danes so še komaj vidne njene sledi. (Štangelj, Blaž: Partizanska bolnica in porodnišnica Spodnji Hrastnik v Kočevskem rogu, 2015.)
BOLNICA »KREMEN« (1945)
Bolnica je bila zgrajena konec februarja 1945 na zahodnem pobočju Mirne gore oziroma pod vrhom hriba Kremen, po katerem je dobila tudi ime. Obsegala je dve baraki z operacijsko sobo z vso takrat dosegljivo opremo, barako za upravo, barako za osebje in kuhinjo ter v obsegu 500 metrov dva bunkerja.
V bolnici, ki je delovala le kratek čas, je bilo 37 bolnikov.
Njeni ostanki so še danes dobro vidni.
Partizanska bolnišnica Lesen kamen v Kočevskem Rogu
BOLNICA »TOPOLOVEC« (1944–1945)
Od 15. septembra 1944 do 27. aprila 1945 je v Črešnjevcu delovala evakuacijska bolnica »Topolovec«, ki so jo vodili dr. Pavel Kanc, dr. Marjan Žilič in dr. Zvezda Zadnik. Ustanovljena je bila potem, ko so zavezniki maja 1944 sporočili, da so v svoje bolnice v južni Italiji pripravljeni sprejeti hudo ranjene borce in invalide. Ti so namreč potrebovali varno, dolgotrajno zdravljenje in ortopedske operacije ter pripomočke, partizanske bolnišnice pa jim tega niso mogle nuditi. Črešnjevec je bil za zbirno bazo z bolnišnico izbran zaradi dobre geografska lega, kratke razdalje desetih kilometrov do letališča Otok in Krasinec ter zaradi prisotnosti partizanskih enot, ki so bile sposobne varovati evakuacijsko bazo in letališči. Vaščani so v zelo kratkem času uspeli ustvariti znosne pogoje za sprejem, zdravljenje in oskrbo ranjencev iz različnih krajev Slovenije. Poleg ranjencev je baza sprejela mnogo starejših, invalidov, žena, nosečnic in otrok. Vaščani Črešnjevca in sosednjih vasi so skrbeli za varovance in osebje bolnišnice: oskrbovali so jih s hrano, z lojtrniki in volovsko vprego so vozili ranjence in težke invalide na letališče itd.
Z Otoka in Krasinca so zavezniška letala do konca aprila 1945 odpeljala okoli 2800 oseb, med njimi tudi zavezniške vojake. V začetku zadnjega leta vojne so se odvijali še transporti v Dalmacijo v bolnico Novigrad ter Zadar, in to v izredno težkih zimskih razmerah z vozili in tudi peš. Konec marca so zavezniki tja odpeljali še okoli 2000 otrok, žena in starcev, ki so bili ogroženi zaradi zaključnih bojev in okupatorjevega umika ravno prek slovenskega ozemlja.
Leta 2015 je bila v stari Škofovi domačiji v Črešnjevcu prenovljena muzejska zbirka bolnice »Topolovec«. Zanjo skrbi Domačija Škof - Šrajf.
Muzejska zbirka je ohranjena še danes.
»Čudne stvari se v gozdovih godijo,
na samem snegu ranjenci spijo.
Umivajo se z grenkimi solzami
in rane si pokrivajo z rokami.«
(Dušan Mevlja: Zasilna bolnišnica, Javhe, 1943/44)
Avtorji: besedilo Rosa Mohar, prof., lektoriranje dr. Jožica Jožef Beg,
80. obletnica začetka delovanja partizanskih delavnic
SLOVENSKE PARTIZANSKE RADIJSKE DELAVNICE (SPARD) V MAŠLJU (1944–1945)
19. septembra 1943 so bile ustanovljene v Starih Žagah. Ideja za njihovo ustanovitev se je razvila poleti 1942. Delno so imele izvor v radijskem centru OF v Ljubljani, ki je med drugim organiziral radio Kričač.
Radijska delavnica je bila ustanovljena za potrebe partizanske vojske. Poleg vojaških aparatov so popravljali tudi aparate iz bolnic, šol, kurirskih postaj, komand mest in terenskih organizacij OF.
Aparate in druge izdelke, ki so jih naredili v delavnici po lastnih načrtih, so zaznamovali po svojem zaščitnem znaku: ZNAK Z ELEKTRONKO S PETOKRAKO ZVEZDO IN NAPISOM SPARD – SLOVENSKE PARTIZANSKE RADIJSKE DELAVNICE.
Izdelovali so sprejemno-oddajne postaje, v finomehanični delavnici: kondenzatorje, šasije, tipke, tuljave, gumbe, pretikala, variometre, skale …
Poleg izdelovanja aparatov lastne konstrukcije so popravljali in vzdrževali tudi stare, tujih proizvajalcev: nemške, italijanske, angleške, ameriške idr. Zaveznikom so pokazali, da NOV poleg obleke, razstreliva in orožja, potrebuje tudi sodobne zveze, ki jih znajo ustvariti sami. Ravno to dejstvo je botrovalo, da so začeli zavezniki pošiljati vojaške radijske postaje, pripomočke in material za radijske delavnice (sedemdeset močnejših in sedemdeset šibkejših postaj).
Organizirali so različne strokovne tečaje: za telegrafiste, tehnike v montaži in finomehanični delavnici.
21. aprila 1944 sta si DUŠAN LASIČ in LUDVIK KREMŽAR ogledala hiše v Mašlju pri Črmošnjicah. Pričeli so s pripravljalnimi deli za selitev delavnic: popravilo in adaptacija hiš, vzpostavitev električne centrale. Okoli 20. avgusta 1944 so bila dela končana in enota 99 d – radijska in finomehanična delavnica − sta se iz Nove Gore v celoti preselili v Mašelj. Preselili so vso opremo: mize, stole, omare, police, pograde in tehnični material. Nastanitveni in delovni pogoji so bili na novi lokaciji veliko boljši: delavnice, spalnice, kuhinja in jedilnica so bile prostornejše in svetlejše, bolj ogrevane (topla voda za umivanje) in tudi električna energija je bila stabilna.
Slabše je bilo poskrbljeno za shranjevanje tehničnega materiala, ker ni bilo dovolj skrivališč. Na srečo jih sovražnik ni nikoli resno ogrozil. Zvečer so imeli okna zatemnjena. Pri vhodu v dolino so postavili stražarsko hišico in na robu nad sotesko stražarsko mesto.
Način dela se je spremenil. Niso več izdelovali radijskih postaj, ker so le-te prihajale od zaveznikov. Seveda pa je bilo delo kljub temu še vedno zahtevno. Vzdrževati je bilo potrebno sredstva za zveze in ostala tehnična sredstva. Vsak mesec so popravili več kot dvesto radijskih sprejemnikov. Občutljiva tehnika v vojnih razmerah je bila podvržena nenehnim okvaram.
2023
27. aprila 1945 so zadnjikrat delali v delavnicah.
Veliko tehnikov slovenskih partizanskih radijskih delavnic 99 d je po vojni postavljalo temelje slovenske elektroindustrije in institutov. Tam so uresničevali zamisli, ki so se jim porodile v partizanskih radijskih delavnicah 99 d. Postavili so tudi temelje tovarne Iskra Semič.
Nekaj časa je kot radiotehnik v radijskih delavnicah deloval IVAN MARINČEK – ŽAN, slovenski filmski snemalec (1922–2020), graditelj slovenske kinematografije (Na svoji zemlji, Srečno, Kekec!, Amandus ...).
Tekst: Rosa Mohar, lektoriranje in prevod: Barbara Lipold, foto: I. Marinček, F. Cerar, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
VČLANI SE
Zakaj se želim včlaniti v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB? Poznati preteklost, razumeti sedanjost, imeti vizijo prihodnosti. To je rdeča nit, ki povezuje različne generacije. Vrednote, ki so ljudi povezovale med narodnoosvobodilno borbo, niso del preteklosti. So naša sedanjost in tudi prihodnost. Člane druži spoštljiv odnos do dediščine narodnoosvobodilne borbe in tudi vrednote kot so tovarištvo, solidarnost, ponos, humanost ter vrednote, ki so sestavni del človekovih pravic
V primeru da se želite včlaniti v organizacijo ZZB-NOB, nam potrebne podatke posredujte prek spodnjega obrazca ali preko epošte.
KONTAKT
združenje borcev za vrednote nob semič
Uporaba piškotkov
Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.
Copyright ©2023 www.zb-semic.si All rights reserved.